Na mojem oknu je pristala lastovka.
Z zgodnjim čivkanjem.
Da bi me prebudila in me odvrnila od mojih dvomov.
In tako je ob zori pogosto zahajala.
Nezaupljiva in krhka, a vztrajna v pripovedovanju.
Čivkala je o razdaljah, ki jih je preletela.
V svoji duši me je božala.
Vesel sem, da se je spet ustavila pri meni.
V svojem malem črnem fraku,
hrepeni po preteklih časih.
Pove mojemu potrpežljivemu sogovorniku.
Ki sam žaluje zaradi prevelikih bremen.
Na oddaljenem otoku, na osamljenem svetilniku